
Vremenske razmere so bile lani nekoliko manj ugodne za rastlinsko pridelavo, sadja smo denimo v Sloveniji pridelali skoraj tretjino manj kot predlani. S tem so bile tudi stopnje samooskrbe pri vseh rastlinskih proizvodih nižje kot leto prej. Pri skoraj vseh živalskih proizvodih so se medtem te stopnje povečale, ugotavljajo statistiki.
In B2B Media, poslovno komuniciranje, d. o. o.
Brnčičeva 13
1231 Ljubljana – Črnuče
InStore je edina regionalna medijska platforma, ki skozi mesečno brezplačno revijo in distribucijo neposredno v roke bralcem, digitalne kanale (splet, družbena omrežja in aplikacije), organizacijo konferenc in strokovnih delavnic pokriva področje potrošnih/vsakodnevnih dobrin (FMCG) in z njim povezane industrije.
Sadja smo lani v Sloveniji pridelali 64.000 ton, kar je 30 odstotkov manj kot predlani. Prav tako je upadla proizvodnja žita in zelenjave - obojega za šest odstotkov na 630.000 ton oz. 80.000 ton, so sporočili iz Statističnega urada RS.
Pri rastlinskih proizvodih je stopnja samooskrbe upadla pri krompirju (za devet odstotnih točk na 32 odstotkov), žitu (za sedem odstotnih točk na 74 odstotkov), sadju (za šest odstotnih točk (na 21 odstotkov) in zelenjavi (za štiri odstotne točke na 32 odstotkov).
Pri skoraj vseh živalskih proizvodih so bile medtem stopnje samooskrbe lani višje kot leto prej, izjema so jajca. Najbolj se je stopnja samooskrbe zvišala pri medu, in sicer za 85 odstotnih točk na 133 odstotkov. Domača proizvodnja medu je bila namreč zelo velika in je dosegla najvišjo raven od leta 2000, ko se je začelo spremljanje proizvodnje in potrošnje medu. Čebelarji so ga proizvedli 4000 ton oz. štirikrat toliko kot leto prej.
Pri mesu se je stopnja samooskrbe lani zvišala za šest odstotnih točk na 85 odstotkov, medtem ko se je pri jajcih znižala za šest odstotnih točk na 81 odstotkov.
Za prehrano je bilo lani prebivalcem na voljo več zelenjave in krompirja, a manj sadja. Kot so izračunali na statističnem uradu, je bilo leta 2025 prebivalcu Slovenije za prehrano na voljo povprečno 132 kilogramov sadja, 113 kilogramov žit, 111 kilogramov zelenjave, 91 kilogramov mesa, 82 kilogramov krompirja, 12 kilogramov jajc, šest kilogramov riža in kilogram medu.
V primerjavi z letom prej se je razpoložljiva količina za prehrano najbolj povečala pri zelenjavi, in sicer za šest odstotkov, sledil je krompir (za štiri odstotke). Največje zmanjšanje pa so statistiki zaznali pri sadju, katerega je bilo lani na voljo sedem odstotkov manj. Pri preostalih bilancah je razpoložljiva količina za prehrano ostala na podobni ravni kot v predlanskem letu.
Vir: sta
Foto: Arhiv INSTORE